Rojaki v Sloveniji smo vabljeni, da pomagamo ohraniti edino slovensko šolo v Latinski Ameriki, osnovno šolo Antona Martina Slomška v Mendozi v Argentini. O akciji, ki jo pripravlja Slovenska Karitas, ste več povedala pravni zastopnik šole in častni konzul RS v Mendozi Jožef Šmon in strokovna sodelavka Slovenske Karitas Jana Lampe [od 17:26]. Pogovarjali smo se tudi z novim predsednikom stranke Slovencev v Italiji, Slovenske skupnosti, Damijanom Terpinom [27:22] in z rektorjem tinjskega doma Jožetom Kopeinigom o letošnjem novoletnem srečanju [39:38].
Rojaki v Sloveniji smo vabljeni, da pomagamo ohraniti edino slovensko šolo v Latinski Ameriki, osnovno šolo Antona Martina Slomška v Mendozi v Argentini. O akciji, ki jo pripravlja Slovenska Karitas, ste več povedala pravni zastopnik šole in častni konzul RS v Mendozi Jožef Šmon in strokovna sodelavka Slovenske Karitas Jana Lampe [od 17:26]. Pogovarjali smo se tudi z novim predsednikom stranke Slovencev v Italiji, Slovenske skupnosti, Damijanom Terpinom [27:22] in z rektorjem tinjskega doma Jožetom Kopeinigom o letošnjem novoletnem srečanju [39:38].
Prisluhnili smo mislim misjonark v Ukrajini s. Marte Meško in s. Barbare Peterlin s katerima se je pred dnevi ob obisku pogovarjala sodelavka s Slovenske karitas Jana Lampe. Zanimalo jo je trenutno stanje v Ukrajini, v zimskem Kijevu, ter kako tamkajšnji “danes” doživljajo sestre.
Prisluhnili smo mislim misjonark v Ukrajini s. Marte Meško in s. Barbare Peterlin s katerima se je pred dnevi ob obisku pogovarjala sodelavka s Slovenske karitas Jana Lampe. Zanimalo jo je trenutno stanje v Ukrajini, v zimskem Kijevu, ter kako tamkajšnji “danes” doživljajo sestre.
Sodelavka Slovenske Karitas Jana Lampe bdi nad programi, ki so povezani s pomočjo v tujini, tudi nad mnogimi, ki so del pomoči pri delu slovenskih misijonarjev. Vprašali smo jo o skrbeh, ki so jih rodile mnoge potrebe doma. Ali programi v Afriki in drugod tečejo naprej?
Sodelavka Slovenske Karitas Jana Lampe bdi nad programi, ki so povezani s pomočjo v tujini, tudi nad mnogimi, ki so del pomoči pri delu slovenskih misijonarjev. Vprašali smo jo o skrbeh, ki so jih rodile mnoge potrebe doma. Ali programi v Afriki in drugod tečejo naprej?
Sever Etiopije trpi. prisluhnite kakšna je pomoč Slovenije, kakšne so potrebe in kako hvaležni moramo biti za mir v domovini.
Sever Etiopije trpi. prisluhnite kakšna je pomoč Slovenije, kakšne so potrebe in kako hvaležni moramo biti za mir v domovini.
Martinova nedelja nas želi spodbuditi, da se ozremo na naše življenje in številne oblike revščine okoli nas. Papež je v poslanici za ta dan govoril o Kristusu, ki je zaradi nas postal ubog. Vabi nas, da se skupaj z njim približamo stiskanim, tistim na obrobjih, smo z njimi solidarni in pripravljeni sobivati z njimi. Zato so bili gostje v tokratni oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve Roman Vučajnk iz Društva Malteška pomoč Slovenije, Urška Smrkolj iz Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote in Jana Lampe iz Slovenske karitas.
Martinova nedelja nas želi spodbuditi, da se ozremo na naše življenje in številne oblike revščine okoli nas. Papež je v poslanici za ta dan govoril o Kristusu, ki je zaradi nas postal ubog. Vabi nas, da se skupaj z njim približamo stiskanim, tistim na obrobjih, smo z njimi solidarni in pripravljeni sobivati z njimi. Zato so bili gostje v tokratni oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve Roman Vučajnk iz Društva Malteška pomoč Slovenije, Urška Smrkolj iz Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote in Jana Lampe iz Slovenske karitas.
Slovenska karitas vabi, da postanete mesečni darovalci najrevnejšim družinam na drugem koncu sveta. Z mesečnim darom 6, 12, 24, 30 ali več evrov omogočite družini v Afriki, Albaniji ali na Šrilanki, da z lastnim delom preživi – ima sredstva za hrano, zdravila in šolanje otrok, ali podprite delo učitelja ali zdravstvenega delavca v Afriki. Dovolj je 1 evro na dan, da spremenite življenje družini na podeželju v Afriki ali na Šrilanki, 2 evra na dan pa v mestu v Afriki in v Albaniji. O pomenu akcije za družine in učinkih je v oddaji Karitas več povedala Jana Lampe.
Slovenska karitas vabi, da postanete mesečni darovalci najrevnejšim družinam na drugem koncu sveta. Z mesečnim darom 6, 12, 24, 30 ali več evrov omogočite družini v Afriki, Albaniji ali na Šrilanki, da z lastnim delom preživi – ima sredstva za hrano, zdravila in šolanje otrok, ali podprite delo učitelja ali zdravstvenega delavca v Afriki. Dovolj je 1 evro na dan, da spremenite življenje družini na podeželju v Afriki ali na Šrilanki, 2 evra na dan pa v mestu v Afriki in v Albaniji. O pomenu akcije za družine in učinkih je v oddaji Karitas več povedala Jana Lampe.
V oddaji Karitas smo predstavili vsakoletno dobrodelno akcijo Za srce Afrike. O tem, kako slovenska pomoč prinaša upanje najrevnejšim in o uresničenih projektih v misijonskih deželah, je govorila Jana Lampe.
V oddaji Karitas smo predstavili vsakoletno dobrodelno akcijo Za srce Afrike. O tem, kako slovenska pomoč prinaša upanje najrevnejšim in o uresničenih projektih v misijonskih deželah, je govorila Jana Lampe.
Z nami je svoja razmišljanja in spoznanja o življenju, ki jih je dobila tudi s spremljanjem umirajočih, delila učiteljica biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani Mihaela Terkov.
Prvomajske počitnice so za nekatere čas počitka, za druge pa intenzivne priprave na teste in izpite in maturo. Kako se pripraviti na stres, če si sam pred tem, in kako biti dobra spodbuda, če smo starši, prijatelji? Z nami je bila terapevtka, dr. Andreja Poljanec.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. maj 2024 ob 05-ih
V oddaji Moja zgodba bomo predstavili dve razmišljani z znanstvenega posveta z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev in je potekal septembra 2023 v Trstu. Milan Pahor bo spregovoril o partizanskem šolstvu na Primorskem med leti 1943 in 1945, Erika Jazbar pa bo predstavila delovanje Slovenske gimnazije pod Kapelo v Gorici v letih 1944–1945.
Terapevtka Ane-Sixtine Perardel se posveča novi generaciji mladih, ki jih žeja po smislu. “Kot svetovalka za čustveno življenje prepogosto ugotavljam, da se mladi zelo slabo poznajo in se nimajo radi. Zelo malo ljudi, ki sem jih spoznala, se zaveda, da so izjemni in neizmerno ljubljeni. Premalo se jih zaveda lastnega dostojanstva in spoštovanja, ki si ga zaslužijo. Še manj je tistih, ki se želijo zares razviti in zrasti in ne vedo niti tega, kaj bi morali pri sebi ceniti ali izpopolniti in kaj bi jih globoko motiviralo, da bi v življenju napredovali. Preprosto in nedejavno dopuščajo, da jih oblikujejo okoliščine.” Tako je zapisala v uvod svoje knjige, ki bi ji po obliki lahko rekli kar neke vrste delovni zvezek, v kateri piše prav o naštetih tegobah. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige 10 korakov do boljšega čustvenega življenja, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.
Zoran, Andrejev brat, zaradi škrlatinke umre, pa tudi Andrej je zaradi bolezni zelo oslabel. Nekaj mesecev se je šolal zasebno, poučevala ga je gospa, ki je delala v pekarni.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Posvetili smo se astronomu, jezuitu in direktorju pekinškega observatorija Avguštinu Hallersteinu. Mineva 280 let od njegove smrti, v Ljubljani pa so letošnjega februarja nasproti Arhiva Slovenije odkrili več kot tri metre visok spomenik njemu v čast. Naš gost je bil dr. Matevž Košir iz Arhiva Republike Slovenije.
Slovenci iz Buenos Airesa bodo to nedeljo že 90-ič romali v Marijino narodno svetišče v Lujan. Tradicijo so ohranili tudi povojni izseljenci, nam je povedal slovenski duhovnik Robert Brest ter tudi, s kakšnimi nameni bodo romali letos. V teh dneh že poteka duhovna priprava, ki jo je pripravil Robert Brest, pridružite se ji lahko na spletni strani tednika Svobodna Slovenija. V nedeljo bo ob 9.30 sveta maša v baziliki, ob 14h pa bo procesija, v kateri rojaki - veliko jih je tudi v narodnih nošah - nosijo podobe brezjanske, svetogorske in lujanske Marije.
Predstavili smo znanstveno monografijo dr. Julija Savellija z naslovom 1945: Dnevnik mojega križevega pota, ki je izšla v sozaložništvu Študijskega centra za narodno spravo in Založbe Družina. O knjigi so spregovorili urednica Petra Grabrovec, dr. Tamara Griesser Pečar in vnuk Marko Gaser.